Techno

Začeti je treba torej že na samem začetku, t.j. nekje proti koncu 70. let, ko se je približno začelo oblikovati ta zvrst glasbe. Nekakšni pobudniki ritmične elektronske glasbe so bili nemški KRAFTWERK (Autobahn, We are the robots … ), ki pa še ni bil značilni "pravi" techno. Sodu je izbral dno nemški duo DAF (Deutsch - Amerikanische - Freundschaft), z brzino cca. 120 bpm-i temačnejše, EBM (Electronic Body Music) vsebine. Najbolj znana albuma sta "Alles ist gut" ter "Gold und liebe" iz leta 1981. Približno ob istem času so izdali svoj prvenec angleški DEPECHE MODE, ki pa so bili usmerjeni na malo komercialnejši techno-pop, precej po zaslugi njihovega izjemnega pevca. Ostali opaznejši predstavniki iz obdobja EBM glasbe so: FRONT 242, NITZER EBB, FRONTLINE ASSEMBLY, MINISTRY...

Proti koncu osemdesetih je začela prodirati glasba, imenovana NEW BEAT oz. HARD BEAT, največ iz Belgije, Nizozenske in Nemčije. Zvok je bil že bolj topel, plesno-komercialen. V tistem času je začel delovati Westbam, z istoimensko skupino in kasneje tudi kot DJ, ki je nekako najbolj odmeven v svetu ravea. Westbam se je proslavil tako s skupino kot DJ in nenazadnje z malce megalomansko idejo "RAVE SOCIETY", kar lahko pomeni, da bi se del družbe (raverji) združili v nekakšno unijo. Privlačno? Uresničljivo? Odgovorite si sami. Vsekakor pa pomeni poziv k čim večji enotnosti vseh raverjev, vsaj na rave partyjih.

                                                                                                                 
                                                                                                                  ( RUSH ) 
       

Hitrost glasbe se je povečevala, iz 120 na 150, 180 in več BPM-ov. Postala je žurerska, z nobenim drugim sporočilom kot: "Have fun! Rave on!", polna energije in ekstatičnega ritma. Raverji so se začeli zbirati v opuščenih halah, trgovinah in podobnih večjih prostorih in organizirali manifestacije, imenovane RAVE-i. nastopajoči so bili v glavnem DJ-i in kakšna techno skupina v živo (LIVE-ACT).

Pobudnik za rave partyje je bila Anglija (nekje proti koncu 80. let), potem pa so se v širokem zamahu preselili v Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo… Začele so deževati različne založbe in s tem nove skupine, DJ-i in seveda vinili. Začelo je veljati geslo "Save the vinyl", kajti prava umetnost DJ-a se pokaže na običajnih analognih ploščah. Kljub revoluciji CD-jev se je ta umetnost ohranila v njeni izvirni obliki.

( LUYGI VAN )

Na partyjih se je zbiralo čedalje več ljudi, število raverjev je naraščalo. Danes dosegajo številke tudi po več deset tisoč ljudi na kateri od večjih prireditev, kar marsikoga spominja na legendarne woodstocke. S poglavitno razliko, da je tukaj glavni namen: ples, imenovan rave (po domače rejvanje). Da ne bi kdo pomislil, da je raver slučajno REVA. Ha. Najprej je prevladovala istoimenska glasbena zvrst RAVE. Glavno vlogo je imela tukaj nemška založba LOW SPIRIT (FIRE RECORDS), kjer so izdajali plošče bolj znane rave skupine: WESTBAM, MARUSHA, DJ DICK, RAVER S NATURE, RMB…, izhajati so začele kompilacije, kot so: TECHNO TRAX, RAVE CITY, THUNDERDROME, itd, v glavnem na CD-jih.

Najbolj znan, bombastičen rave party v nemčiji je MAYDAY. Dogaja se dvakrat na leto, maja in decembra. Obisk: okrog 20-25.000 raverskih živopisanih osebkov, starosti cca. 12 do 40 let. Raverji imajo seveda svoj imidž, ki je zelo raznoličen - velja nekakšno pravilo "bolj si odštekan, bolj si raver". Posebno za raverke.
 

                                                                                                                ( UMEK )

Ko združimo ritma želene raverje in raverke, par sto KW ozvočenja, nekaj deset ali sto stroboskopov, laserjev in skenerjev, par deset DJ-jev, hektolitre energy drinkov in še kaj, dobimo tisti pravi rave happening. Blows youh head off! Poizkusite tisti, ki še niste; splača se. To je dogodek, ki se ne pozabi tako zlahka. Prevladuje neverjetna harmonija plešočih ter velikanski pretok pozitivne energije med raverji in nastopajočimi.

Techno je, v kratkem povzeto, sintetična glasba t.j. glasba, ustvarjena s pomočjo elektronskih naprav (synthesizerjev, samplerjev, računalnikov …) z velikim poudarkom na ritmu. Techno lahko sedaj razvrstimo že na več zvrsti, v glavnem glede na hitrost in zvočno zasedbo: gabber (ne drevo), hardcore, hardtrance, trance, acid, happy hardcore, house, ambient, underground… Vendar ne bomo preveč teoretizirali. Slišal, videl, rejval!